Vvod. Milan Sedevčič, 1948-2011 V ponedeljek 22. avgusta smo se zbrali na Viškem pokopališču, kjer smo se gardisti Slovenske vojske poslovili od upokojenega sodelavca. Nikoli pravična in vedno prezgodnja smrt, te je iztrgala iz našega objema. V boju proti naravi je človek nemočen, bolezen je bila tokrat enostavno premočna. Ostalo je mnogo neizgovorjenih besed, množica neizpolnjenih dejanj.

O tebi dragi Milan vse najlepše. V svojem življenju si ustvaril vse, kar človek sploh lahko ustvari. Ljubečo, močno povezano družino, topel dom odprtih vrat in mnoštvo prijateljev, znancev. Tu si našel svoj pristan, svoje varno zavetje in srečo. Užival si v svoji sreči, zavedajoč se, da so tvoja največja pričakovanja in želje izpolnjene. Naklonjenost in ljubezen domačih te je obkrožala do zadnjega izdiha. Si tiste, posebej žlahtne sorte ljudi, ki je enostavno ni mogoče imeti nerad. Vedno dobrovoljen, na trenutke hudomušen in prav nikoli škodoželjen, si v svoje okolje širil dobro, pozitivno. Prav lepo te je bilo poslušati, ko si z neizmerno predanostjo in ljubeznijo govoril o svojih domačih in se kot ponosna glava družine veselih slehernega uspeha.

Bil si tudi spoštovanja vreden podčastnik SV. Odzval si se klicu domovine takrat, ko te je najbolj potrebovala. Uspešno in predano si opravljal svoje naloge in po svojih najboljših močeh prispeval h krepitvi in razvoju SV. Oborožen z življenjskimi izkušnjami in modrostjo starejšega si vplival na nas mlajše kolege. V vojaško, na trenutke grobo, robustno okolje si vnašal očetovsko potrpljenje in razumevanje za mladostno razposajenost in nepremišljenost. Da je potrpežljivost mati modrosti in da ni nujno, da se hitro tudi hitro daleč pride, so bila tvoja vodila, ki so življenje in delo v enoti naredila bolj človeško, vzdržno. Znan po tem, da naslednje leto odhajaš v penzijo, si po osemnajstih letih dela v SV le to tudi dočakal. Tudi takrat so te pospremili in ti stali ob strani tvoji gardisti, na katere si bil vedno tako ponosen.

Življenje gre naprej. Vsi, ki smo del tvoje življenjske poti delili s tabo čutimo izgubo,žalost in hkrati srečo in zadovoljstvo, da smo te poznali. V naših srcih boš živel dalje, spomin nate bo tako večen.

Gardisti Slovenske vojske