Polkovnik Miha Butara: Uporniki z razlogom,  revija OBRAMBA št. 7, letnik 2000

Ob 10. letnici Maneverske strukture narodne zaščite

Sestanek vodilnih pripadnikov Maneverske strukture narodne zaščite na Sekretariatu za ljudsko obrambo na Župančičevi ulici v Ljubljani tik pred sprejetjem ustavnega amandmaja o Teritorialni obrambi 19. septembra 1990.
 
Foto: Miha Butara




Pisati o projektu Maneverske strukture Narodne zaščite ob 10. obletnici njenega nastanka ni tako preprosto. Do danes je to še skoraj neraziskano področje. Prav zato predstavlja svojevrsten izziv, saj je do neke mere prekrito s tančico skrivnosti. Nehote se nam utrne občutek, kot da je ob prenosu Maneverske strukture Narodne zaščite v Teritorialno obrambo oktobra 1990 metaforo "življenje gre naprej" zamenjalo načelo "Maneverska struktura gre naprej".
 
Ni dvoma o tem, da je delovanje te vojaške strukture vplivalo na silovitost osamosvojitvenega procesa v morda njegovih najtežjih prelomnih trenutkih, ko se je po takrat izvedenih večstrankarskih volitvah na široko odpirala pot Slovenije proti njeni samostojnosti in oblikovanju države, na katero smo lahko še kako ponosni, čeprav nas prevečkrat mačehovsko udari in prevečkrat ne razume naših pričakovanj. Ta pričakovanja pa ne predstavljajo le materialnih dobrin. Največkrat gre tu le za stisk roke, prijazno besedo ali za jasno in nedvoumno priznanje projektu Maneverske strukture Narodne zaščite in njegovim pripadnikom. Ne toliko zaradi osebnih želja posameznikov, temveč zaradi upoštevanja pomembnih zgodovinskih dejstev, ki ne smejo utoniti v pozabo, pa naj bodo komurkoli povsem všeč ali ne.

Preberi cel članek >>