Planinska pot po poteh osamosvojitve in vojne za Slovenijo na območju Ljubljane

Na območju mesta Ljubljane in ljubljanske pokrajine so se odvijala najpomembnejša dogajanja, ki so omogočila osamosvojitev in samostojnost Republike Slovenije. V mestu Ljubljani, glavnem mestu republike so se do leta 1990 odvijali najpomembnejši procesi preoblikovanja slovenske družbe. Večletna prizadevanja za uveljavljanje samostojnosti so se v mesecu aprilu leta 1990 zaključila s prvimi večstrankarskimi volitvami po drugi svetovni vojni. Nezadovoljna z razpletom dogajanj v Sloveniji je zvezna oblast zelo sistematično pristopila k izvajanju najrazličnejših pritiskov. Eden od najpomembnejših je bila razorožitev teritorialne obrambe. Slovenija se je odzvala tako, da je v skladu z možnostmi, ki jih je dopuščal Zakon o SLO in DS ustanovila Manevrsko strukturo Narodne zaščite. Ta je bila organizirana v vseh slovenskih pokrajinah. Po razorožitvi TO je Manevrska struktura NZ narasla na 22.500 pripadnikov. Ta vojaška sila je v času svojega delovanja od 17. maja do 04. oktobra 1990, ko je bila MSNZ v celoti prenesena v Teritorialno obrambo, skupaj s Slovensko policijo opravljala naloge zaščite in varovanja vseh postopkov slovenskega državnega vodstva, ki so vodili v osamosvojitev.

Skupščina Republike Slovenije je 28.09.1990 z Ustavnim dopolnilom prenesla pristojnost nad TO v miru in v izrednih razmerah na državne organe Republike Slovenije. Takoj za tem je Predsedstvo RS imenovalo novo vodstvo Republiškega štaba TO. Odločenost Slovencev, da gremo po samostojni poti je bila potrjena na plebiscitu 26. decembra 1990. Ta odločitev je še bolj razvnela predstavnike zveznih oblasti. S sistematičnimi vsestranskimi ukrepi so poizkušali onemogočiti slovenski odhod iz federacije. To je še v večji meri utrdilo odločenost Slovenije, da gre do konca po začrtani poti. Vzporedno s temi dogajanji so potekale temeljite priprave na republiškem, gospodarskem, informacijskem, kulturnem, obrambnem, varnostnem in drugih področjih. Pripravljeni smo bili na najhujše.

Doživeli smo prvo demonstracijo moči JLA. Do nje je prišlo 23.05.1991 v Pekrah blizu Maribora. Po predhodno izzvanem incidentu, je hotela z uporabo oklepnih vozil zapreti Učni center TO v Pekrah. Pripadniki TO so se temu uprli tudi z grožnjo o uporabi orožja. Javnost jih je pri tem odločno podpirala. V nadaljnjih postopkih je bila armada prisiljena opustiti svoje namere.

Ko je Skupščina RS dne 25.06.1991 razglasila samostojnost, so se razmere povzpele do vrelišča. Že naslednji dan so enote 5.armadnega poveljstva JLA napadle Slovenijo. Prvi so bili angažirani pripadniki reškega korpusa, 26.06.1991 iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici. Naslednji dan je na Trgu republike pred množico državljanov predsednik države Milan Kučan razglasil samostojno, suvereno in neodvisno državo Slovenijo. To je bil velik dan za Slovenijo in njene državljane. Istočasno pa je to dejanje privedlo do odločnega posega sovražnikovih sil. V zgodnjih jutranjih urah 27.06.1991 so sile JLA pričele izvajati intenzivnejša dejstva proti Sloveniji. Iz smeri Karlovca je dejstvovala protiletalska oklepna kolona, za njo je nastopil tankovski bataljon iz Vrhnike in prodiral na smeri Ljubljana, Trzin, Mengeš proti Letališču Brnik. Tem prodorom so sledili še drugi iz vojašnic na območju Slovenije in Hrvaške, od koder so delovali pripadniki reškega, zagrebškega, varaždinskega in letalskega korpusa.

Na območju ljubljanske pokrajine so ob republiških inštitucijah delovale močne sile 5. PŠTO in Slovenske policije. V okviru TO so delovali tudi: 51. območni štabi TO Ljubljana, 53. območni štab TO Logatec, 55. območni štab TO Domžale in 57. območni štab TO Grosuplje.

Vodstvena struktura TO ljubljanske pokrajine:

5. PŠTO :

51. Območni štab TO Ljubljana:

53. Obmčni štab TO Logatec:
poveljnik: stotnik 1.st. Jože MOLK
načelnik štaba: major Franci KOŠIR

55. Območni štab TO Domžale:

57. Območni štab TO Grosuplje:

Na območju ljubljanske pokrajine je imela JLA svoje najpomembnejše vojašnice, močne sile poveljstva korpusa in druge enote. Vse najpomembnejše vojašnice so bile v samem mestu (Vojašnica 4. julij na Metelkovi, Vojašnica Boris Kidrič v Šentvidu, Vojašnica Ljubo Šercer za Bežigradom, Vojašnica Bratstvo in enotnost v Polju, zaledna Vojašnica Kodeljevo, Vojaški odpad, Zdravstveni center - bolnišnica Mladika, Vojaška bolnica Moste, Vojaška gimnazija Franc Rozman – Stane….).Ob naštetih vojaških objektih je na območju pokrajine še nekaj izjemno močnih vojašnic JLA.Med njimi najmočnejša v Sloveniji na Vrhniki in v Logatcu. V času vojne so bili vsi vojaški objekti obkoljeni in pod nadzorom sil teritorialne obrambe in Slovenske policije.

V mestu so izvajali usklajene varnostno obrambne naloge pripadniki ljubljanske TO, uprave za notranje zadeve Ljubljana, pripadniki 1. specialne brigade MORIS in Specialne enote policije. V času vojne od 26. junija do 7.julija 1991 je bilo številčno stanje pripadnikov TO naslednje:

• 26. junija – 3121
• 27. junija – 3486
• 28. junija – 3948
• 29. junija – 4376
• 30. junija – 4376
• 1. julija – 4321
• 2. julija – 5532
• 3. julija - 5523
• 4. julija - 5655
• 5. julija - 5738
• 6. julija – 5873
• 7. julija – 6245

1. odsek: Medno – Grmada – Šmarna Gora : 

Šmarna gora je bila zelo pomembna izvidniška točka, s katere so se izvajale naloge za potrebe nadzora preletov letal in helikopterjev JLA in spremljanja situacije v Vojašnici LA v Šentvidu. Tu je delovala stalna izvidniška točka 51. Območnega štaba TO Ljubljana.


2. odsek: Šmarna gora – Rašica :

Na tem območju je deloval 51. Območni štab TO Ljubljana in njemu podrejene enote, ki so imele tu svoja mesta razmestitve, ter skladišča orožja in vojaške opreme.

3. odsek: Rašica – Mengeška koča – Mengeš:

Na smeri od Ljubljane preko Mengša, Most do Letališča Brnik je v prvih jutranjih urah napadena Slovenija dejstvovala druga skupina tankovskega bataljona iz Vrhnike z nalogo, da se razmesti na južni strani letališke steze, vendar zunaj ograje. V bližini Most pri Komendi je ta dan enota 1. specialne brigade zajela tank T-84, razorožila posadko in odvzela komplet bojne opreme s strelivom. Nekoliko kasneje so tank zažgali razjarjeni domačini.

4. odsek : Ihan – Tabor – Trojica – Miklavž – Jevnica: 

To področje predstavlja bazno območje 53. Območnega štaba TO iz Domžal. Na tem terenu se je odvijalo usposabljanje in priprava enot TO v obdobju do vojne in tudi kasneje. Na območju odgovornosti domžalskega štaba se je odvijala bitka za Trzin. Tu je policija z blokado zaustavila prodiranje manjše oklepno mehanizirane kolone JLA, ki je delovala iz smeri Vrhnike, preko Ljubljane in Črnuč, z nalogo, da zasede položaje ob letališki stezi na Brniku. V skupni akciji, pri kateri so sodelovali tudi pripadniki TO Domžal, je bila ta kolona blokirana in po kratki, ostri, a odločni bitki, v celoti zajeta. Pomembna je bila bitka za radijski oddajnik v Domžalah. Tega so napadli z letali MIG-21. Zadeli so anteno oddajnika in uničili več naprav na oddajniku.


5. odsek : Jevnica – Janče – Kucelj – Grosuplje:

Razvejano Dolenjsko gričevje na tem območju je bilo predvideno za evakuacijo vodstva iz Ljubljane. V času do vojne so se tu izvajala usposabljanja in urjenja odredov in čet iz sestave 51. območnega štaba TO Ljubljana.

6. odsek: Grosuplje – Taborska jama – Turjak:

To je bilo bazno območje 57. Območnega štaba TO, kjer so se izvajala urjenja in usposabljanja njegovih enot in v času vojne izvajale blokade pomembnih komunikacijskih smeri. V neposredni bližini Grosuplja je bilo vojaško skladišče JLA z velikimi količinami minsko eksplozivnih sredstev. Skladišče je bilo ves čas obkoljeno ter pod nadzorom enot TO.

7. odsek: Turjak – Kurešček: 

Na tem območju so bila locirana tajna skladišča pripadnikov Manevrske strukture narodne zaščite in kasneje TO ljubljanske pokrajine. Tu so bila tudi mobilizacijska zbirališča za enote TO. Skladišča so bila v Malem Osolniku. V vasi Zapotok je bilo pripravljeno rezervno poveljniško mesto za potrebe pokrajinskega štaba TO. V primeru potrebe bi od tu vodili bojna dejstva na območju pokrajine.


8. odsek : Kurešček – Krvava peč – Iški Vintgar:

V vasi Krvava peč je deloval pokrajinski zbirni center. V njem so bili nastanjeni bivši pripadniki JLA, ki so prestopili na stran TO po razglasu predsedstva Republike Slovenije. Sam center so varovale enote 51. območnega štaba TO.

9. odsek: Iški Vintgar – Krim – Rakitna – Sabočevo:

Ob vznožju tega območja, ki preide v ljubljansko barje, je bilo v obrobnih naseljih nekaj tajnih skladišč v katerih se je nahajalo orožje, strelivo in minsko eksplozivna sredstva. Namenjena so bila za potrebe enot Manevrske strukture Narodne zaščite in teritorialne obrambe.

10. odsek: Sabočevo – Pekel – Pokojišče – Verd – Vrhnika: 

Na tem območju se je odvilo eno najpomembnejših dogajanj iz vojne za Slovenijo. V velikem vojaškem skladišču Borovnica so se nahajale ogromne količine orožja, streliva, minsko eksplozivnih sredstev in druge vojaške opreme. V samem začetku vojne je prišlo do napada na skladišče s strani pripadnikov drugega izvidniškega voda 1. specialne brigade MORIS. Po zavzetju skladišča se je orožje razpošiljalo v različne kraje Slovenije do enot TO, ki so se z njim oboroževale in krepile svojo ognjeno moč.Postopke izuzema vseh sredstev in transporta so izvajali pripadniki 5. PŠTO.


11. odsek: Vrhnika – Planina – Vrh nad Rovtami – Koreno – Polhov gradec:

Na tem območju je deloval 53. Območni štab TO Logatec. Pred vojno in v času delovanja Manevrske strukture Narodne zaščite je bilo tu tajno skladišče orožja za potrebe pripadnikov TO iz Vrhnike. V času vojne so pripadniki TO izvajali blokado vrhniške vojašnice in kumunikacijskih smeri proti Borovnici in Logatcu.

12. odsek: Polhov Gradec – Grmada – Tošč – Dom na Govejku

13. odsek: Govejek – Grmada – Topol – Slavkov dom – Medno:

Na tem območju so bila tajna skladišča orožja, streliva in minsko eksplozivnih sredstev. Največ tega materiala in opreme je bilo razmeščeno v vasi Topol. Vsa ta sredstva so bila namenjena za potrebe pripadnikov TO iz območja Ljubljana Šiška. Samo območje pa je bilo predvideno za območje baznega delovanja in je pri tem služilo za usposabljanje in urjenje enot TO ljubljanske pokrajine.